Španija
Grasse - prvi postanek na poti
V Provansi priporočamo prenočevanje na kmetijah. PZA-jev je malo, kampi pa so precej dragi, če potujete z družino. Ponavadi imajo ceno za dve osebi in avtodom, kar znese od 22 do 28€, potem pa vsaka oseba nad 12 let dodatnih 18€. Ob tem so pogosto dotrajani in ponekod celo dodatno zaračunajo za vodo in odlivanje sive vode. Elektrika je že standardno vsaj 5€. Če imate majhne otroke, vas bo najbrž pritegnil bazen, če pa samo potujete in potrebujete prenočišče za eno noč, pa so kmetije zadetek v polno. Tako smo na naši prvi postaji v provansalskem mestecu Grasse, ki je znano po parfumerijah in predvsem po odličnem muzeju parfumarstva, izbrali prenočevanje na kmetiji z majhno trgovinico domačih dobrot (N43.6404 E6.93329). Prenočevanje je brezplačno, zato pa lahko obiščete trgovinico in kupite kakšno dobroto domače pridelave, ki jo boste z veseljem pojedli na poti. V središče mesta vas zapelje avtobus št. 6., ki ustavi pred vhodom, če se vam ljubi hoditi v hrib, pa lahko greste peš, za kar boste porabili kakšnih 50 minut v eno smer in nekoliko manj nazaj.
Vožnje v mestece z avtodomom ne priporočamo, saj tako kot marsikatero provansalsko mestece po ozkosti ulic spominja na grška in južnoitalijanska.Muzej parfumarstva je fantastičen. S svojim multimedijskim pristopom vas sprehodi po zgodovini parfumarstva od starega Egipta do danes. Dišave so se kot incensi najprej uporabljale v religiozne – obredne namene (za kar se še danes uporabljajo pri ezoteričnih, in tudi pri klasičnih verskih obredih), pozneje so imele sloves zdravilnih učinkov, tisti, ki so si to lahko privoščili, pa so jih uporabljali v kozmetične namene – recimo za t.i. »suho umivanje« francoskih plemičev. Dolgo je namreč veljalo, da je voda za umivanje neprimerna, saj je kužna. Tako se je plemstvo namesto umivanja natiralo z dišavami, pudralo z dišečim prahom in razkuževalo zrak s potpuriji. Šele Marija Antonieta je nekako po svojem zgledu uvedla umivanje – bila je prva, ki je zahtevala vodne kopeli večkrat na teden in jasno je, da to njeno početje ni imelo nikakršnih kvarnih posledic za njeno zdravje.
Ljudske množice so si parfume lahko privoščile šele ob razmahu sintetičnih dišav, ki so seveda bistveno cenejše in zlahka zavedejo človeška čutila, ki kmalu ne ločijo več med sintetičnim in naravnim. To lahko tudi preizkusite v muzeju, kjer najbrž le tisti, ki imajo izurjen vonj (tega se da izuriti ob študiju nekakšnega parfumskega somelierstva kar na treh francoskih univerzah), dosledno ločujejo med sintetičnimi in naravnimi vonji. Tako se je že v 50-tih letih razmahnila industrija parfumarstva, ki je v začetku ustvarjala potrebo po parfumih le pri ženskah, v 60tih letih pa je začela ciljati tudi na moške potrošnike. Obisk muzeja toplo priporočamo, cena vstopnice za odrasle je 6 €, za otroke in mlade do 18-tega leta je vstop brezplačen, študentje pa lahko s študentsko kartico vstopnino razpolovijo.
Grasse nas je s svojim muzejem in pešačenjem v obe smeri (medtem smo si seveda ogledali vse dimenzije mesta in šli mimo vsaj treh centrov za socialno delo) vzel skoraj ves dan, tako da smo se šele popoldne odpravili naprej in bili popolnoma zadovoljni s prenočevanjem na kmetiji blizu Arlesa (N43.67326 E4.727494). To je bilo res prenočevanje v naravi, ki nas je stalo 10€, v kar je bil vključen tudi kamper servis in zelo čiste sanitarije ter celo zunanja prha. Seveda imajo tudi trgovinico z domačimi dobrotami, ki so fantastične in presenetljiv nabor domačih živali, ki si jih lahko ogledate (psa, alpaka, osli, prašiči, kokoši itd.) in za katere se lahko prepričate, da živijo v prelepih zelenih dnevnih sobah, čeprav se kmetija ne ponaša niti z eko certifikatom. Če si želite obiskati Arles, to ni dobro izhodišče, naslednji dan se boste morali bolj približati mestu, ki je od te kmetije oddaljeno 10 km.
