Cigan Baron se je v Normandijo odpravil zaradi relokacije solarnega povratka v Cherbourg. Še vedno so bile kovidne omejitve, ki jih je uspešno izkoristil sebi v prid. Pot pa se vedno začne doma, zato so se postanki začeli že v Avstriji.
Lienz in Kals am Grossglockner
Cigan Baron se je v Normandijo napotil čez Avstrijo, se ustavil na res kratkem obisku na Tirolskem. Kals pod Grossglocknerjem leži na 1300 m nadmorske višine. Na fotografiji je v jutranji senci zelo lep štirizvezdični hotel, ki se lepo zlije z naravo. Pozimi se s smučišča pripeljete skoraj do hotelske sobe. Čisto zraven je tudi kamp. Če ne potrebujete udobja kampa, se da prespati tudi na parkirišču ob stranišču na štrbunk. Planinarjenje ali smučanje – odvisno od letnega časa.
Lienz nas je presenetil, ker tam kljub slabšem covid stanju ot pri nas ni bilo videti, da bi verjeli v dobrobit mask na zdravih ljudeh. V trgovinah jih niso nosile niti prodajalke in prodajalci, kaj šele kupci. Zamaskirani so bili le italijanski turisti, ki so se od domačinov razlikovali prav po tem, da so nosili maske. Avtodom v mestu težko najde parkirno mesto. Priporočamo parkiranje pred nakupovalnimi centri ali kar na železniški postaji. Mi smo svoj prostor poleg še enega avtodoma našli prav tam, prav mogoče pa je, da smo imeli srečo zaradi okrnjene turistične sezone, ki je pogrešala Italijane.
Steinwassen park
Po obisku pri sorodnikih v Herbolzheimu, severno od Freiburga am Breisgau, čisto pri nemško francoski meji, smo nameravali na celodnevni obisk Europa parka v bližnjem Rustu. Žal zaradi korone zapolnijo le polovico dnevnih zmogljivosti, zato smo prepozno naročili karte. Na srečo smo od sorodnice v Herbolzheimu izvedeli, da obstaja južno od Freiburga nekoliko manjši, manj nagneten adrenalinski park za vso družino, ki bo zadovoljil potrebe naše enajstletnice – Steinwassen park. Po ogledu ljubiteljske delavnice ptičjih hišic in hotelov za žuželke pri sorodniku Albertu (glej fotografijo spodaj) smo se znašli na parkirišču parka, ki je bilo na naše veselje na pol prazno.
Nekoliko višja lega je prinesla svež gorski zrak. Na dirkaških progah parka, ki imajo v glavnem naprave, katerih hitrost voznik sam nadzoruje, smo ostali do zadnje minute obratovalnega časa. STEINWASEN PARK je bil balzam za denarnico (več kot enkrat cenejši od Europa parka) in dušo (nekoliko višja lega, sredi gozdov in vseprisotnost lokalnih divjih živali). Za otroke do 12 let je park več kot dovolj poln pustolovščin za celodnevno divjo zabavo, ki se je lahko udeležijo tudi starši. V bližini je petzvezdični kamp KIRCHZARTEN, ki ponuja vse, kar si utegnete zaželeti. Nam so recimo ponujali celo brezplačne vozovnice za javni promet do Freiburga. Bodite pozorni pri izbiri parcele, ker velikost parcele vpliva na ceno. Kamp ima tudi petzvezdične kritike, ki jih rahlo okrnejo tiste lastnikov psov (pes ni smel prosto urinirati po kampu). Sicer pa pošteno zapišejo na prospekt, da morajo biti psi na vrvicah. Nič hudega, okrog so še drugi kampi. Ima pa ta prho za male živali. N47.958599 E007.95083
Troyes
Troyes, mestece (60 tisoč duš) z odlično ohranjenim srednjeveškim središčem in katedralo, katere zvonik izhaja iz 12. stoletja. Brezplačno parkiranje in mirno prenočevanje v senci divjih kostanjev, blizu pizzerije in pekarne. N48.333813 E004.125215
Fontainebleu
Ko boste že v Troyesu in bi res radi videli lep renesančni grad, a ne prenesete Versaillske gneče in nimate več kot uro in pol časa za ogled, priporočamo lovski dvorec francoskih kraljev Fontainebleu. Ima 1900 soban, od katerih boste videli le najrazkošnejše, a jih bo ravno prav po številu, da vam ne bo slabo od bleščeče baročne notranjosti. Tudi vsi Napoleoni so se sončili v njem in videli boste v primerjavi z drugimi skromno sobano, v kateri je Napoleon podpisal svoj odstop. Vrtovi so obsežni in v njih lahko imate piknik, kar je sto krat boljša izbira kot pa hrana v lokalnih turističnih restavracijah. Od leta 2014 teče obsežna obnova gradu, ki jo nameravajo zaključiti leta 2026.
Giverny in Vernon
In potem na poti v Rouen postanek v res lepem dvozvezdičnem kampu pri Vernonu (Les Fosses Rouges N49.09629 E00143931), ki ima vse, kar potrebujete, še zlasti pa veliko zelenja, mir in prijazno osebje. Poskrbijo, da zaradi njih ne bankrotirate (12€90 na noč brez elektrike za dva odrasla in otroka). Smo mislili, da bo le prenočevanje, potem pa smo odkrili stari mlin na nekdanjem mostu in vrtove in hišo impresionista Clauda Moneta. Zdaj razumemo, kako so ga lahko navdihovali vrtovi, morda boste tudi vi. Vstopnina (11.50) ustreza ponudbi. Žal pa smo izpustili impozantno katedralo (jo pogledali le mimogrede, z mostu), mestno hišo in še kak muzej. Vsekakor ne vozite mimo.
Rouen
Ne vem, če boste v Rouenu našli boljše parkirišče za obisk starega mestnega jedra (20 min peš). Parkirišče je tudi čisto legalno brezplačno prenočišče, na katerem vam mestne oblasti dovolijo preživeti 48 ur. Pridite s polnimi zalogami vode in praznimi rezervoarji za odpad, pa boste preživeli. Šli smo le na kratek popoldanski obisk in večerjo. Šli bi še v muzej umetnosti naslednji dan, a je ob torkih zaprt. V ponedeljek pa so zaprte skoraj vse restavracije. N49.430112 E001.105917 Če se boste v Rouenu znašli v ponedeljek, računajte na to, da je večina restavracij zaprta. Zadrego z večerjo smo rešili v odlični italijanski restavraciji Pasta Tinto, 4 rue Alsace Lorraine. Priporočamo sestavljeni meni s sladico. Dobra hrana po zmerni ceni.
Étretat
Tukaj tako piha, da še galebi pešačijo. V Étretatu je vedno gneča zaradi dveh klifov, ki obrobljata mestno plažo in predstavljata vrhunec slavne normandijske alabastrske obale, nad katero se dvigujejo kot kreda beli apnenčasti klifi. Vreme je že tipično angleško, kar pomeni, da se lahko v dveh urah zvrstijo vsi letni časi in tudi, da se ne beži domov, ko se nebo stemni in se ulije kot iz škafa. Čez pol ure bo namreč spet sijalo sonce in bo treba poiskati senco.
Falaise d’Amont in Falaise d’Aval imenujejo etretatska klifa. Falaise d’Aval je tisti, za katerega je Guy de Maupassant rekel, da izgleda kot slon, ki namaka svoj rilec v morje. Na Falaise d’Amontu je spominsko obeležje dvema pilotoma, ki sta 8. maja 1927 krenila iz Pariza in nameravala pristati v New Yorku. Nazadnje so ju videli preleteti Étretat, potem pa sta izginila. Za parkiranje avtodomov je v tudi v koronskih časih zelo obleganem kraju lepo poskrbljeno, prenočišče pa je vseeno treba najti drugje. Priporočamo lep, travnat in raven prostor nekaj kilometrov stran, kjer vas bo občina, vesela vašega obiska, brezplačno prenočila, vam omogočila izpust sive in črne vode ter vam nekaj malega zaračunala za svežo vodo in elektriko. N49.651001 E000.163399
Honfleur
Iz Étretata v Honfleur lahko greste po vijugasti obalni cesti (zamislite si Bakarski zaliv, le da je normandijjski nekajkrat večji) ali pa pot preletite čez več kot dva kilometra dolg most (predstavljajte si most čez Bakarski zaliv), ki velja za najdaljšega v Evropi, in za katerega kritiki pravijo, da je bolj umetniški kot arhitekturni dosežek. Most JE dosežek, saj skrajša pot za kakšno uro in pol (pripravite 7€). V Honfleurju bi srečevali pariški Jet set, če bi ga poznali. Staro pristaniško mestece je kot iz škatlice, urejeno, prikupno in polno umetniških ateljejev in galerij, ki najdejo petične stranke. Vsi, ki iščejo ideje za unikatne spominke, naj gredo pogledat, kako to rešujejo tukaj. S cenenim kičem pač ne.
Namesto galerijam smo ob obisku Honfleurja dali prednost leseni hiši, v kateri se je rodil pianist Erik Satie (Éric Alfred Leslie Satie), pripadnik pariške avantgarde. Muzej najdete v njegovem ekscentričnem domu. Gospod je bil ezoterik, čemur pritrjuje vsebina razstave. Nenavadno kot Erik Satie. Avtodom tukaj naleti na podobne težave s parkiranjem kot v Cannesu. Imajo PZA ob obali, kjer lahko parkirate le, če boste tudi prenočili, dragocena informacija za tiste, ki bi prišli le na dnevni obisk pa je, da je mogoče parkirati za (ne pa ob) trgovino Lidl. Odlično izhodišče za obisk Honfleura
Caen
Caen [kɑ̃] je ustanovil William Osvajalec že v 11. stol. Tri stoletja pozneje so ga opustošile angleške armade, nazadnje pa ga je z ravnala z zemljo 2. svet. vojna. Ostalo je grajsko obzidje, nekaj cerkva in kratka ulica, ki si jo kot srednjeveški ostanek ogledujejo turisti. Dan D (Jour J) vse, kar zadeva to vojno je tematika muzeja MEMORIAL – Un museé pour la paix oz. Muzeja za mir. V Caenu se da dobro jesti za zmerno ceno, če se ne zapodite v prvo turistično krmilnico.
Znotraj grajskega obzidja najdete muzej lepih umetnosti in muzej naravne zgodovine Normandije. Za kombinirano vstopnico boste odšteli 6€. V muzeju lepih umetnosti boste našli predvsem srednjeveško umetnost in umernost obdobja po industrijski revoluciji. V Caenu poskrbijo tudi za avtodomarje. Nedaleč od centra mesta recimo popravljajo avtodome in vabijo tiste, ki popravila ne potrebujejo, da si brezplačno natočijo vodo ter izpustijo sivo in črno vodo. Se nam je zdelo, da so nekateri tudi prespali. N49.184579 W000.414607 Mi smo našli zelo mirno prenočišče bliže centru N49.18661 W000.34103 Če boste šli na ogled mesta dovolj zgodaj, da še dobite odlično plačljivo parkirišče tik ob vhodu v stari del mesta, toplo priporočamo premik. N49.176761 W000.35701
Trouville & Deauville
Sta mesteci dvojčka 5 km južno od Honfleura, vsako na svojem bregu reke Touques, ki se izliva v Atlantik. Trouville je simpatično, nekoliko umetniško, ribiško mestece. Tukaj se ustavite, da vam ne bo žal, ko boste že v mondenem Deauvillu, ki ga je leta 1861 ustanovila vojvodinja de Morny, sestrična Napoleona III, ker tam se ne morete kar tako ustavljati. Če vas ne zanimajo dizajnerski butiki, deluks hoteli in igralnice, seveda. Če bi vas, najbrž ne bi potovali s kamperjem. Trouville so v 19. stoletju obiskovali slikarji in pisatelji, kot recimo Flaubert.
Cancale
CANCALE je ribiško mestece na robu Bretanije, ki je znano zaradi gojenja ostrig in školjk. Avtodom se težko ustavi ob obali, vseeno pa se najdejo točke, na katerih se da parkirati ali prespati in se potem peš odpraviti do središča mesta in do obale. Mestece je res slikovito, z obalo, ki je vajena močnih plim in osek. Ob osekah bi lahko ostrige pobirali kar po tleh. Ob pomolu vsak dan odprejo tržnico ostrig, kjer lahko dobite zavojček s 36 ostrigami za 18,5€.
Parkirate in prespite lahko ob pokopališču, od koder imate le 10 do 15 min hoje do tržnice z ostrigami. N48.679005 W001856725
Mount Saint Michel
Ena največjih turističnih atrakcij Normandije se nam je čisto po naključju znašla na poti in rekli smo si, da mimo pač ne gremo, ker ne vemo, kdaj se bomo (če sploh) še potikali tukaj. Ko smo malo raziskali dostopnost, smo videli, da se bomo z avtodomom težko približali samostanu na otočku. Zato smo parkirali na prijetnem javnem parkirišču in se tja odpravili s kolesi. Parkirišče z mizami in klopmi, na katerih so tisti hip malicali jezdeci na organiziranem izletu, je bilo osem kilometrov oddaljeno od našega cilja. Kljub plohastemu dnevu je bila to mala malica za nas. Dan je bil tak, da je vsakih 15 minut nekaj vlažnega padalo z neba, a to nas ni odvrnilo od izleta. Kolesarska steza je vodila prav mimo parkirišča v Huisnes-sur Mer N48.6227 W001.45175. Po poti smo naleteli na ovire v obliki opozoril, da vozimo po zasebni lastnini in da naj se nemudoma spravimo na cesto. Krajevne oblasti se očitno niso sporazumele z lastniki, ko so se odločile zgraditi to kolesarsko stezo. Na eni točki smo obupali in se res spravili na cesto, saj se je zdelo, da kolesarska steza ne vodi več naprej. Tudi po cesti je šlo, in ko smo prispeli do restavracije in hotela, so nas table obvestile, da moramo parkirati kolesa in pot nadaljevati peš ali z brezplačnim avtobusom. Ker je v tistem trenutku prijetno sijalo sonce, smo se odločili, da bomo kar pešačili, pa še sprehoditi smo se nameravali po kakšen kilometer in pol do dva kilometra dolgi poti. Ni nam bilo žal. Igra svetlobe je hrib s samostanom vsak trenutek prikazala drugače in prav z veseljem smo po poti naredili nekaj zanimivih fotografij. Nazaj smo se nameravali peljati z avtobusom, a smo si premislili, takoj ko smo videli postajo polno čakajočih ljudi in naredili še en sprehod, tokrat že malo utrujeni od ogleda samostana in vseh razgledov, ki so se ponujali.
Če nameravate obiskati Moun Saint Michel, priporočamo kolesa, tudi če boste parkirali oz. prenočevali v katerem od kampov v bližini. Nobeden od njih namreč ni dovolj blizu, da vas pešačenje po ravnini ne bi utrudilo, še zlasti če vam ne bo do gnetenja na avtobusu.
Srednjeveška naselbina na granitni skali okoli samostana sv. Mihaela (zgrajena med 11. in 13. stoletjem) je vredna ogleda, ne pa prenašanja pretirane gneče (ponovno smo imeli srečo, da je koronakriza zdesetkala turiste). Zanimiva je razlika v višini morja med plimo in oseko, ki znaša kar 15 metrov. Dokler niso zgradili mostu in ceste, je naselbina ob plimi ostala odrezana od kopnega.
LEGENDA pravi, da je se je nadangel Mihael leta 708 prikazal v sanjah sv. Aubertu, nadškofu iz Avrancha in mu naročil, da naj na vrhu hriba zgradi svetišče posvečeno njemu. Ker se je nadškofu zdelo, da bi bila graditev svetišča na vrhu granitnega hriba, obdanega z morjem, težka naloga, je sanje zanemaril. Ob naslednjem pojavljanju v nadškofovih sanjah je bil nadangel Mihael bolj prepričljiv. Uperil je kazalec v sredino škofovega čela in zahteval, da zgradi svetišče. Ko se je škof naslednje jutro zbudil, je videl da mu je Mihael s kazalcem vžgal luknjo v čelo in se nemudoma lotil gradnje. V drugi polovici leta 709 je na granitni skali stala cerkev posvečena nadangelu Mihaelu.
Cherbourg
V Cherbourgu smo imeli posebne opravke in ob tem smo želeli obiskati tudi pomorski muzej. Brezplačen PZA z oskrbo je 15 minut hoda iz središča mesta proti Pomorskemu muzeju, kjer si lahko ogledate prvo francosko jedrsko podmornico in izveste vse o razvoju podmornic. Na ogled je tudi multimedijska razstava na temo ladje Titanic, ki se je na poti v New York ustavila tudi v Cherbourgu in s seboj odpeljala francoske migrante. Tematika tretje razstave je življenje pod morjem in tudi ta je podprta z multimediji. Ne bo vam žal, če se boste ustavili v tem muzeju, saj je za vsakogar nekaj in tudi otroci imajo tu kaj početi
